KOVAŠKI PROCES

Kovaštvo je obdelovanje železa-črne kovine in jekla-njegovega derivata. Črna barva prihaja iz kovaške peči in predstavlja oksidirano podlago, ki se tvori na površini kovine, med segrevanjem.
Kovač segreva kose surovega železa ali jekla toliko časa, da postanejo dovolj mehki in se jih da oblikovati z ročnim orodjem, najbolj običajno je kladivo, uporablja pa se tudi nakovalo in dleto. Segrevanje je izvedeno z uporabo potisne sile propana, zemeljskega plina, premoga, oglja ali koksa. 
Sodobnim kovačem so na voljo moderni varilniki, ki omogočajo lokalno – precizno segrevanje. V sodobnem kovanju pa se čedalje bolj uveljavljajo tudi metode indukcijskega segrevanja.
Barva je pomembna za določitev temperature in primerne segretosti kovine za obdelavo. Ko železo segrevamo se s povečanjem temperature spreminja njegova barva. Sprva zažari v rdeči barvi nato oranžni, rumeni in končno beli. Nato se začne taliti. Idealna temperatura za obdelovanje je takrat ko je železo svetlo rumeno-oranžne barve. Ker morajo kovači videti žarečo barvo pogosto delajo v nizko svetlobnih pogojih. Najbolje pa je da imajo konstantno svetlobo, ki ni presvetla. Direktna sončna svetloba pa zabriše barvo kovine.
Tehnike kovaštva lahko v grobem razdelimo na kovanje oziroma oblikovanje, varjenje, toplotno obdelavo in končno obdelovanje.

Kovanje

Kovanje je proces, oblikovanja-krivljenja kovine. Kovino oblikujemo z močnimi udarci s kladivom. Kovanje se od strojnega obdelovanja bistveno razlikuje po tem, da pri kovanju odpadkov materiala ni. Kos železa se preko udarcev s kladivom zgolj krivi in oblikuje. Tudi pri postopkih rezanja (razen pri krajšanju) kovač oblikuje kovino okoli njene osi in vanjo ne vrta, tako za razliko od industrijskega oblikovanja železa tu odpadkov ni.
Poznanih je sedem osnovnih tehnik kovanja: podaljševanje, krčenje, upogibanje, poviševanje, oblikovanje, udarjanje in kovaško varjenje.
Za preizkušanje v osnovnih sedmih tehnikah kovanja potrebujemo zgolj kladivo in nakovalo. Toda profesionalni kovači uporabljajo številna druga orodja, da oblikujejo kovino na želeno velikost in obliko.

Podaljševanje 

Kovino lahko na eni strani podaljšamo tako, da skrčimo eno ali celo obe strani na drugi dimenziji. Ko je globina zmanjšana se podaljša dolžina ali oboje. Kos kovine je tako podaljšan.

Krčenje

Krčenje je enak proces kot poviševanje le v nasprotni smeri. Ko se konec ravnega kosa zavije, ko na primer želimo izdelati okroglo obliko, bo vogal postal valovit, kajti material se bo raztegnil v krajšem radiusu. Takrat je valovita točka segreta in valovi se nežno pokujejo, da se izravnajo v želeno obliko. Če bi primerjali vogale nove oblike z originalnim kosom bi ugotovili, da je material tanjši, kot je bil pred obdelavo.

Upogibanje

Segrevanje železa do temperature, ki je primerna za kovanje omogoča upogibanje, ki ga poznamo pri bolj mehkih kovinah, kot sta na primer baker in srebro.
Upogibanje lahko izvedemo s kladivom in robom nakovala ali če vstavimo vilice za krivljenje v nakovalo in postavimo obdelovalni kos kovine med zoba vilic in kovino ukrivimo v želeno obliko.

Poviševanje

Poviševanje je proces, ki nam omogoči da kovino stanjšamo v eni in jo skrajšamo na drugi dimenziji. Prvi način kako to izvedemo je da segrejemo en konec palice in jo kujemo s kladivom, da postane tanka kot noht, palica se pri tem skrajša, vroči del pa se razširi. Drugi način pa je da na vroč konec postavimo ob rob nakovala in s kladivom okujemo hladni del.


Udarjanje

Tehniko udarjanja (tolčenja) uporabljamo, kadar želimo izdelati dekorativne vzorce ali luknje. Na primer če želimo izdelati glavo kladiva. Kovač iztolče luknjo v težko palico, v katero kasneje nasadi ročaj kladiva. Tehnika udarjanja pa ni omejena zgolj na depresije in luknje, uporabna je tudi za krajšanje, tanjšanje ali gladkanje in ravnanje, za kar je potrebno uporabiti dleto.

Kombiniranje tehnike

Pet osnovnih postopkov kovanja se pogosto kombinira. S tem pridobimo fine oblike, ki so nujno potrebne za dokončanje izdelkov. Na primer za modno navzkrižno glavo kladiva bo kovač na začetku iz palice izdelal polmer polovice glave kladiva. Nato bo s tolčenjem okoval luknjo za nasaditev ročaja in jo prebil (lahko z drugo palico s katero bo prebil luknjo). Nato bo glavo odrezal (lahko tudi iztolkel). Glavo bo nato upognil in jo oblikoval s tehniko poviševanja.

Varjenje

Pri varjenju gre za združevanja enega kosa kovine z drugim kosim iste ali katere druge kovine.

Zaključevanje

Glede na namen uporabe, lahko kovač postopek oblikovanja določenega kosa zaključi na več različnih načinov:

• Enostavni zaključek, izravnava na nakovalu-izravnava skale, brušenje z brus papirjem.
• Nekateri kosi se predajo v fino obdelavo končne oblike, odstranijo se ožganine in pobrusijo vogali in tudi površina, da je gladka.
• Vročinska obdelava, kadar želimo povečati trdnost izdelka.
• Brušenje z žično krtačo, kadar gre za ročno orodje in mora biti držalo gladko, kadar želimo izdelek posvetliti ali spolirati površino izdelka.
• Brusni kamen in brusni papir uporabimo pri izdelavi koles, površino s tem postopkom spoliramo in naredimo bolj gladko.

Obstaja širok spekter zaščitnih zaključnih tehnik kovanja. S temi postopki preprečimo korozijo na kovini in morebitne spremembe materiala. Izkušen kovač izbere pravilni zaključni postopek glede na kovino in uporabo izdelka. Del zaključnega postopka je lahko tudi barvanje lakiranje, uporaba oljnega premaza ali voska.

Vir: Wikipedia -  http://en.wikipedia.org/wiki/Blacksmith
Za INCUDO priredil: Simon Janša